Davo Karničar

 

Bio

Davo Karničar je alpinist, alpinistični smučar, alpinistični inštruktor, gorski reševalec, učitelj in trener smučanja.

Bil je republiški prvak, balkanski podprvak ter tekmovalec in serviser v svetovnem pokalu alpskega smučanja. Je pisec knjige Alpinizem, samoljubje, ljubezen” in soavtor knjige Z Everesta ter sodelavec številnih proizvajalcev smučarske in alpinistične opreme.

Od leta 1980 je opravil  preko 1800 plezalnih vzponov, pristopov in strmih smučanj. Je prvi Slovenec, ki je (skupaj z bratom Drejcem) smučal z osemtisočaka in predvsem prvi zemljan, ki je neprekinjeno smučal z vrha sveta (Mt. Everesta) ter presmučal vrhove vseh sedmih kontinentov. Dobil je Bloudkovo nagrado in srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za izjemen dosežek. V svetovnem merilu ga je revija Men’s Journal proglasila za najboljšega ekstremnega športnika na svetu, bil pa je nominiran tudi za najprestižnejšo športno nagrado – Laureus: v kategoriji za posebne oziroma skrajne dosežke.

Kot plezalec je svoj vrhunec dosegel s solo ponovitvijo Bonattijevega stebra v Druju, po tem pa se je posvetil predvsem alpinističnemu smučanju. V Sloveniji je smučal z vrhov Triglava, Jalovca, Dolgega hrbta, Špika, Grintovca, Kočne in števinih drugih, a med njegovim smučanjem izstopajo predvsem spusti preko sten, ozebnikov in celo slapov – kot je na primer Sinji Slap pod Češko kočo. Prvi je presmučal smer Fritsch-Lindenbach v severni steni Grintovca oziroma Dolške škrbine, ki je ocenjena z najvišjo oz. sedmo smučarsko težavnostno oceno in velja z najtežjo presmučano smer v Sloveniji.

V Evropi izstopata njegova spusta čez severovzhodno steno Eigerja in vzhodno steno Matterhorna.
V svetovnem merilu pa predvsem smučanje z osemtisočakov Annapurna in Mt. Everest. Kot prvi zemljan ni le neprekinjeno smučal z vrha sveta do baznega tabora, ampak je prvi tudi presmučal najvišje vrhove vseh sedmih celin: Aconcagua, Elbrus, Denali, Kilimandžaro, Mt. Everest, Mt. Kosciuszko in Mt. Wilson.

 

Davo Karničar Pri svojih podvigih uporablja očala Cébé Proguide za katere pravi:

Pri plezanju, smučanju in nasploh pri gorskih zadevah je izjemno pomembno dobro zavedanje okolja. Očala Proguide mi omogočajo, da imam čimbolj optimalen vid najsi dežuje, sneži, piha ali pa močno sije sonce. Tudi, ko se najbolj naprezam se stekla ne rosijo.

Pomembnejši spusti:

  • Sinji slap: VII-, 250m (1984, …)
  • Dolgi hrbet – severozahodna stena: smer “Ski”: VI-, mesta S6, 1100m (1987, …)
  • Dolška škrbina – severna stena: smer Fritsch-Lindenbach: VII, S5 do S7, 700m (1989, …)
  • Mlinarsko sedlo – severna stena: VI-, prehodi S6, 450m (1989)
  • Kočna – Kremžarjeva pot: V+, mesto S6, 700m (1991)
  • Kočna – Pirharska smer: VI, S6+, 700m (1992)
  • Eiger – severovzhodna stena: Lauperjeva smer z grebena Mittellegi: VI+ 1300m (1994)
  • Matterhorn – vzhodna stena z Rame: VI, mesta do S6+ 1200m (1994)
  • Mont Blanc du Tacul (4248 m) – severni ozebnik: VI-, 450m (1994)
  • Annapurna I – severna stena: VI, prehod S7, 3700m (1995)
  • Everest – čez Hillarijevo stopnjo in v zahodno globel: zgoraj prehod S6, S5, 3500m (2000)
  • Denali – kombinacija smeri West Buttress in Ice slope: do 50°, 4200m (2004)
  • Tocllaraju – severozahodna stena / greben: prehodi 60°, 1000m (2014)

 

Povezave

 

Galerija